sreda, 19. december 2012

Zbiranje podpisov za Slovenijo brez krzna je vedno bolj živahno

Peticija za Slovenijo brez krzna je v polnem teku in želimo si, da bi se do konca leta res navzela prazničnega duha in novoletnega zanosa.  Navdušeni smo nad odzivom in pošte, ki vsak dan polni naš nabiralnik, smo veseli bolj kot prazničnih voščilnic. Veliko ljudi je samoiniciativno začelo zbirati podpise v svojem okolju. Vsem, ki ste že podpisali, kot tudi vsem, ki neutrudno zbirate podpise, se iskreno zahvaljujemo!

 

Tiste, ki peticije še niste utegnili podpisati, prosimo, da si vzamete trenutek za ta pomembni prispevek za živalim prijaznejšo Slovenijo v novem letu. Poprosite tudi sorodnike, znance, sodelavce in prijatelje, da storijo enako. Le s skupnimi močmi nam bo uspelo. 

Vse podatke o tem, kje in kako lahko podpišete peticijo, najdete na naslovu: www.zaslovenijobrezkrzna.si


sobota, 15. december 2012

Protest Za Slovenijo brez krzna, 15.12.2012

V soboto, 15. decemba 2012, smo v središču Ljubljane ponovno glasno pozvali Slovenijo, da postane živalim prijazna dežela brez krzna!

Protest za Slovenijo brez krzna je shod, ki ima že tradicijo. V Ljubljani je bil že večkrat organiziran, vedno s številčno udeležbo. Prejšnji protest je bil organiziran februarja 2012 in je bil dobro sprejet tako s strani javnosti, saj je v nekaj dneh več kot 2000 oseb podpisalo peticijo proti krznu, kot tudi s strani medijev.
 
Tokratni protest ni imel namena le osveščati javnost, pač pa tudi pokazati zakonodajalcem, ki pravkar sprejemajo spremembe Zakona o zaščiti živali, da je tudi v Sloveniji nastopil skrajni čas za prepoved reje in lova živali za njihove kožuhe. Skupina držav, ki je to že prepovedala ali pa pravila zelo zaostrila, je vedno večja (Avstrija, Hrvaška, Velika Britanija, Švedska, Nizozemska...). Izgovorov, da se jim ne bi pridružili, ni več.


Zakaj za Slovenijo brez krzna

Reja in ubijanje živali za krzno sta v 21. stoletju popolnoma nepotrebna in absolutno nesprejemljiva, v prvi vrsti iz etičnih, pa tudi iz ekoloških razlogov.
 
Posamezniki in organizacije si že več let prizadevamo za spremembo zakonodaje, ki ureja področje reje živali za krzno, zato pozivamo državni zbor, vlado, predsednike parlamentarnih strank, vodje poslanskih skupin in vse poslance k spremembi zakonodaje, ki bo v celoti prepovedala vzrejo živali za krzno, lov na živali zaradi krzna in predelavo kožuhov v krzno v Republiki Sloveniji.

 
Pozivamo k prepotrebnim spremembam, da bo Slovenija, ki je med tistimi evropskimi državami z najbolj zastarelo in nazadnjaško zakonodajo na področju zaščite živali, postala zgled drugim državam. V Sloveniji reja, lov in predelava krzna niso omembe vredne gospodarske panoge, niti ne nudijo pomembnega števila delovnih mest. Zato gospodarskih razlogov za omenjeno prepoved ni. Če samo pomislimo na dve še pred nedavnim veliki vzrediteljici živali za kožuhe, Hrvaško in Švedsko, kjer se je reja zelo, zelo zmanjšala in se bliža ukinitvi, potem ni ovir za enako potezo v Sloveniji. Če bi to dosegli, bi bili v odnosu do živali in do okolja na tem področju zgled preostali Evropi.

Peticija Za Slovenijo brez krzna

Za predlagane spremembe zbiramo podpise peticije Za Slovenijo brez krzna. Cilj je zbrati 5000 podpisov. Podpis peticije izkazuje, da nam:


Kampanja Za Slovenijo brez krzna

Kampanja je v teku že skoraj eno leto. Začela se je februarja 2012 s protestom, spletno peticijo in posebno spletno stranjo. Eden od ciljev kampanje so spremembe Zakona o zaščiti živali, s katerimi bi prepovedali rejo in lov živali za njihove kožuhe.
 
V sklopu kampanje do konca leta zbiramo podpise za peticijo, ki bo pokazala javno nasprotovanje reji in lovu živali za krzno v Sloveniji. Cilj je zbrati 5000 podpisov in s tem pokazati zakonodajalcem, da je sprememba zakona nujna in zaželena tudi v točkah, ki se tičejo krzna.

Vabimo vas, da se s podpisom peticije pridružite prizadevanjem za Slovenijo brez krzna!

nedelja, 09. december 2012

Kako partnerju pomagati, da postane vegan

Morda sta se s partnerjem hkrati odločila za veganstvo, morda sta bila vegana, še preden sta se spoznala, ali pa se vam je partner v veganstvu pridružil, ko je uvidel, da trpite, ker se zavedate posledic, ki jih imajo njegove (ali njene) izbire za živali. Za tiste bolj trmaste pa je tukaj nekaj nasvetov psihoterapevtke Karen Arluck, ki je svojemu možu pomagala, da je postal vegan. V tem prispevku se osredotoča zgolj na prehrano, njen pristop temelji na počasnem uvajanju, pri katerem ni prevelikih sprememb, katerih bi se oseba lahko ustrašila. 


Vprašanje: "Kako najhitreje uničiti romantični večer?"
 
Odgovor: Pojejte obrok, poln mesa in mlečnih izdelkov, ki mašijo arterije, zaradi česar se boste počutili zamaščene in utrujene, zamašene arterije pa lahko povzročijo tudi impotenco.
 
Čeprav je razlogov, zakaj ljubljeno osebo usmeriti v veganstvo, veliko, pa zgoraj omenjeni razlog vedno pritegne pozornost moških. Kdo si pa ne želi uspešnega ljubezenskega življenja? A kot že veste, je razlogov za veganstvo ogromno, vključno z boljšim zdravjem, preprečevanjem bolezni, življenjem v skladu s svojimi vrednotami in še veliko drugimi. Obstaja veliko člankov o številnih razlogih, zakaj postati vegan, in znanstvenih odgovorov na vsa vprašanja, ki se vam lahko porodijo, vključno s pogostim "Kje dobiti beljakovine?" Moj cilj pa ni zagotavljanje tovrstnih poglobljenih znanstvenih odgovorov, temveč praktičnih strategij, kako pomagati ljubljeni osebi, da se vam pridruži na veganski poti.
 
Za nekatere pare in družine je morda najlažje, če se skupaj odločijo za bolj zdrav in prijazen način življenja po tem, ko so se udeležili veganskega dogodka, opravili veganski izziv ali si ogledali film kot je na primer Forks Over Knives. V drugih družinah (in te so, kot kaže, v večjem številu), pa se le ena oseba odloči za veganstvo, njeni bližnji pa je v tem ne podpirajo vedno. Čeprav se morda zdi, da ni upanja, da bi "svojega fanta / moža / ljubljeno osebo pridobili na krov," resnično verjamem, da je. Kot psihoterapevtka in pretvornica svojega moža v vegana vam lahko povem, da obstaja nekaj ključnih strategij, ki sem jih uporabila, a pomembno je, da za vsak korak izberemo pravo priložnost in da dajemo dober zgled, obenem pa pazimo, da od svoje ljubljene osebe ne pričakujemo preveč naenkrat.
 
Najpomembnejše, kar lahko naredimo, da jim na tej poti pomagamo, je to, čemur v psihoterapiji rečemo "spustiti se na njihovo raven". To v bistvu pomeni, da začnete na točki, kjer se nahaja vaša ljubljena oseba, in ste pozorni na to, kako se počutijo sedaj. Majhni koraki, dragi moji.
 
1. faza: Izogibanje
 
Če vaša ljubljena oseba nima nobenega interesa za ta način življenja, se ni treba takoj začeti truditi, da bi jo spremenili. To jo bo najverjetneje celo odvrnilo. V teh primerih je potrebno začeti le z zgledom. Pokažite, kako enostavno je, kako se znajdete v družbi in kako zdravi ste. Če se vedno pritožujete nad tem, kako težko je biti vegan, vam bodo verjeli. Če pa je veganstvo običajni vsakdanji del vašega življenja, če v njem uživate in se zaradi tega dobro počutite, bodo to opazili.
 
Kadar kuhate vi (in predvidevam, da ste vi tisti, ki kuhate, če ste vegan in živite z nekom, ki to ni), dodajte hrano. Zaenkrat pozabite na umik mlečnih izdelkov, mesa in podobnih stvari. Osredotočite se na dodajanje zeljnic (brokoli, cvetača, vse vrste zelja in ohrovta, redkev itd.) in uporabljajte vse več celih zrn in stročnic, oreškov in semen. Če nekomu odvzamete "najljubšo" hrano, se te spremembe lahko ustraši, zato je naš prvi cilj, da ta živila "izrinemo" z bolj zdravimi. Cilj je, da se razmerje veganske in ne-veganske hrane, ki jo zaužije vaša ljubljena oseba, začne prevešati v pravo stran. Pripravljajte krepke veganske jedi, kot so recepti Rip Esselstyna v knjigi Engine 2 Diet ali v kuharici Happy Herbivore avtorice Lindsey Nixon. Moj mož zdaj obožuje listnati ohrovt, a sprva ga ni, zato priporočam majhne korake - začnite z mlado špinačo. Karkoli že naredite, recepta zaenkrat še ne označite za "veganskega". Pustite, da vaša ljubljena oseba uživa v vsakem obroku, ki ste ga vključili v vašo rutino. Ko pripomnijo, kako okusna je jed, se le nasmehnite in recite nekaj v smislu: "Zelo rad/a kuham zate."
 
2. faza: No, pa so vas začeli spraševati o "teh veganskih stvareh"
 
Naposled vas bodo verjetno vprašali o svoji lastni prehrani. Ključnega pomena je, da vprašajo sami, zato vas prosim, da ne prehitevate. To lahko traja tedne, mesece ali celo leta. (V mojem primeru je trajalo približno eno leto, vendar je moj mož predhodno praktično živel od pice, piva in hamburgerjev). Deliti vsakodnevne podrobnosti o vaših pomembnih življenjskih odločitvah je mamljivo, vendar lahko ustvari prepad v odnosu, če vaš partner ni pripravljen na to. Ko vam končno začnejo postavljati bolj odprta vprašanja, kot na primer: "Ali meniš, da bi mi to pomagalo izgubiti odvečno težo," ali: "Vem, da imam preveč holesterola v krvi, ali meniš, da bo to pomagalo," Ali celo: "Ne bi me motili občasni veganski obroki, vendar se ne morem odreči siru," ne zavijajte z očmi. Ta vprašanja so pomenljiva in to je vaša priložnost! To pomeni, da so v fazi pred-kontemplacije in dobesedno razmišljajo o tem, da bi postali vegani.
 
Karkoli že naredite, ne zavračajte njihovih razmišljanj, pa naj se zdijo še tako neresna. Lažje vam bo razumeti, če se spomnite, da tudi sami niste že od rojstva vegan/ka in da do tega življenjskega sloga vsak pride iz drugega razloga in na podlagi različnih življenjskih izkušenj. Pri tem občutljivem koraku nudite čim več podpore. Namesto da jim predavate o vsaki posamezni koristi, ki se je spomnite, recite raje: "Ja! In veliko bolj enostavno je, kot bi si človek mislil!" Colleen Patrick-Goudreau, ena od mojih osebnih veganskih vzornikov, zmeraj pravi, da če izžarevate radost in sproščenost, ko živite v skladu s svojimi vrednotami, se bo to drugih sčasoma prijelo in želeli se vam bodo pridružiti. Ena izmed ključnih stvari je poudariti, kako zabavno, preprosto in zdravo je veganstvo, a ne tako, da bi kar naprej govorili o tem. Ne želite, da se vaša ljubljena oseba počuti, kot da je to zanje gromozanska sprememba (to na začetku velja za večino), razen če izrecno želijo, da bi bila.
 
3. faza: Vsakdanje življenje
 
Začnite kuhati! Naredite dvojno porcijo vsega, kar pripravite zase. Sama najraje načrtujem obroke za ves teden. Kmalu kar potrojite porcije, saj ne želite, da bi bila vaša ljubljena oseba lačna. Prav nasprotno - želite, da so navdušeni nad obilico dobre hrane v hiši. Če nimajo večjih težav z zdravjem in / ali telesno težo, je lahko v pomoč tudi nekaj "prehodne" hrane. To so veganska živila, ki lahko vsaj na začetku naredijo vsak obrok bolj podoben tistim, na katere so bili navajeni prej. Mojemu možu so najljubši queso Food for Lovers, vsi izdelki Gardein, sojin sir, klobase, veganski piškoti s čokolado, ploščice in podobno. Ob tovrstnih živilih je prehod na veganstvo veliko lažji in bolj okusen ter brez občutka prikrajšanosti.
 
4. faza: Vegani z vsem srcem
 
Ta faza lahko nastopi v celoti ali pa ne. Seveda bi bilo idealno, a za večino ljudi je veganstvo pot in ne le cilj. Ne pozabite, pri različnih ljudeh si faze sledijo različno hitro; dajte jim čas, ki ga potrebujejo. Včasih bodo pred napredkom v višjo fazo začasno celo nazadovali v zgodnejšo (na primer med prazniki ali na počitnicah). Tako kot vse stvari v življenju, od A (jesti meso, mlečne in živalske izdelke) do B (popolno veganstvo) ne pridemo v ravni črti. Verjetno bo veliko ovinkov in zavojev, zato poskusite samo uživati skupno pot in biti hvaležni, da je vaš partner odprtega duha in pripravljen eksperimentirati z vami.
 
  
Prevod: Veganska iniciativa

četrtek, 06. december 2012

Slovenija brez krzna tukaj in zdaj!

Podpise peticije za Slovenijo brez krzna, ki je bila do sedaj dostopna le v elektronski obliki, bomo do novega leta zbirali tudi v pisni obliki. Vaša podpora s podpisom peticije je v tem trenutku ključnega pomena, saj se spreminja Zakon o zaščiti živali, v katerem zahtevamo prepoved reje in lova živali za njihove kožuhe v Republiki Sloveniji.

Vse, ki želite z novim letom videti živalim in ljudem prijaznejšo Slovenijo, prosimo, da se nam pridružite s podpisom peticije za Slovenijo brez krzna.


Kako in kje lahko podpišemo peticijo?

1) Natisnite jo doma in pošljite po pošti.
Shranite dokument peticija.pdf in ga natisnite. Izpolnite svoje podatke, podpišite in pošljite na naslov, ki ga najdete v navodilih za pošiljanje (le-ta so del dokumenta). Prostora za podpise je nekoliko več, tako da boste lahko peticijo ponudili v podpis še svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Če to ne bo dovolj, lahko natisnete dodatne izvode.

2) Oglasite se na spodnjih naslovih in povejte, da bi radi podpisali peticijo za Slovenijo brez krzna (seznam bomo sproti dopolnjevali):

Ljubljana:
- Loving hut, Koprska ulica 72, 1000 Ljubljana
- trgovina OrCa, Komenskega ulica 44, 1000 Ljubljana
- knjigarna Sanje, Trubarjeva 29, 1000 Ljubljana

Maribor:
- Loving hut, Partizanska cesta 3-5, 2000 Maribor

- Trgovina Ajda, Glavni trg 23, 2000 Maribor

Gornja Radgona:
- Tiskarna Mičutisk, Grajska cesta 12, 9250 Gornja Radgona

Mozirje:
- TA Medea turizem, Na trgu 51, 3330 Mozirje


Novo mesto:
- Čajarna Krojač, Glavni trg 17, 8000 Novo mesto

Če ste se odločili gostovati peticijo v svoji trgovini, restavraciji ali lokalu, nam prosimo sporočite, mi pa bomo to z veseljem objavili na spletni strani Za Slovenijo brez krzna
.

3) Udeležite se shoda Za Slovenijo brez krzna v soboto, 15.12.2012, ki se bo pričel ob 10. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani in na katerem bomo prav tako zbirali podpise podpore.

nedelja, 02. december 2012

Živali v cirkusih: sodobna trgovina s sužnji

Obstoječe regulacije so pustile na cedilu živali kot je slonica Anne, ki so jo v britanskem cirkusu brcali in pretepali. Nujno potrebujemo prepoved
 
Benjamin Zephaniah, The Guardian, 30. november 2012

Ker imam jamajško poreklo in afriške korenine, bi bilo zame nemogoče prezreti zgodovinske podobnosti med krutostjo do mojih prednikov in krutostjo do živali v današnjih cirkusih. Miselnost, ki je omogočila grozodejstva nad človekom, je ista miselnost, ki dopušča zlorabo živali. Zebre, leve, tigre, kamele in druge živali v cirkusih pretepajo in izkoriščajo prav tako, kot so pretepali in izkoriščali moje prednike. Kakor so moji predniki imeli družine, občutke in čustva, tako jih imajo živali. Če se znebim materialnih stvari okoli sebe, pravzaprav vidim, da sem tudi jaz žival. Družina smo.

Z živalmi, ki so prisiljene potovati in nastopati v cirkusih, ravnajo, kot da so oprema. Rutinsko so prikrajšane za ustrezno nego ter zbolevajo, postajajo apatične in depresivne. Zaradi stresa in zlorab jih veliko razvije nevrotično vedenje in umre mnogo prej, preden dosežejo pričakovano življenjsko dobo. Veliko večino svojega življenja preživijo nagnetene v kletkah za transport ali zabojnikih, ko jih prevažajo od enega kraja do drugega. Britanska zakonodaja zahteva, da je živalim omogočena dobra kakovost življenja. Toda zaradi surovosti transporta, krutih metod dresure in drugih elementov življenja v cirkusu to ni mogoče.
 
Veliko mojih prednikov je bilo brez razloga zaprtih, svoja življenja pa so preživeli prikrajšani za vse, kar jim je bilo pomembno in smiselno: svoboda izbire, neodvisnost in avtonomija. Točno takšno je življenje za živali v cirkusih. Nimajo izbire, ko gre za njihove življenjske pogoje ali s katerimi bitji živijo in imajo stike, in kadar ne ravnajo po volji dreserjev, jih kaznujejo. Nobenega nadzora nimajo nad katerim koli vidikom svoje lastne usode.

Živali se ne "privadijo" na suženjstvo. Vedo, da niso tam, kjer bi morale biti. Živali, ki izvajajo trike, ki jih v svojem pravem okolju nikoli ne bi, to počnejo iz strahu in ne zato, ker bi to hotele.
 
Lansko leto so bili ljudje po svetu upravičeno ogorčeni, ko je zaokrožil video posnetek Anne, zadnje slonice v britanskih cirkusih, na katerem vidimo dreserja, kako priklenjeno Anne brca, pretepa in zbada z vilami. Zaradi velikega nasprotovanja javnosti je bilo Anne končno dovoljeno, da se upokoji. A če ne uvedemo prepovedi uporabe živali v cirkusih, nič ne more ustaviti britanskih cirkusov, da bi si pridobili drugega slona in ga vse življenje trpinčili. Sloni v naravi so se prilagodili na življenje v skoraj nenehnem gibanju in vsak dan prehodijo velike razdalje, da bi ohranili svoje zdravje in dobro počutje. Edina "telovadba", ki jo imajo sloni v cirkusih, je izvajanje neumnih trikov. Sloni potrebujejo družbo, družino in prijateljstvo drugih slonov. So inteligentne in vsestranske živali, ki tako kot mi doživljajo široko paleto čustev.
 


Štiriindevetdeset odstotkov ljudi, ki so se odzvali na zadnjo poizvedbo vlade glede cirkusov, podpira prepoved nastopanja divjih živali v cirkusih, vedoč, da kruto ravnanje z živalmi za našo zabavo ni sprejemljivo. Grčija je nedavno napovedala prepoved vseh cirkusov z živalmi in pravni poskus razveljavitve prepovedi divjih živali v cirkusih, ki jo je sprejela avstrijska vlada, ni uspel. Bolivija, Finska, Indija, Singapur in Švedska so vse uvedle prepoved nastopanja živali. Ljudje po vsem svetu se izrekajo proti sramotni krutosti zapiranja živali v tesne kletke, dolgotrajnemu prevažanju in siljenju v izvajanje nenaravnih, ponižujočih in včasih bolečih nastopov. Toda v Veliki Britaniji, ki je bila včasih v ospredju pri zaščiti živali, vlada z izgubljanjem časa pri pogovorih o sistemu "licenciranja" ali "reguliranja" nastopanja divjih živali še vedno ne upošteva volje ljudi in poslancev. To ni dovolj.
 

Letos sem prvič od otroških let ponovno obiskal cirkus. Šel sem zato, ker so jasno oglaševali, da ne uporabljajo živali. Čudovito je bilo občudovati, kaj lahko naredijo ljudje, ko prenehajo izkoriščati druge in uporabijo lastno svobodno voljo in ustvarjalnost. Po predstavi sem govoril z veliko izvajalci in povedali so mi, da ne bi delali z živalmi. Bilo je vzpodbudno in rekel sem jim, da so krasen primer tega, kar je mogoče.
 
Obstoječi britanski predpisi so živali v cirkusih žalostno pustili na cedilu. Anne je na primer preživela skoraj skoraj šestdeset let v Super cirkusu Bobbyja Robertsa. Problemom z zagotavljanjem dobrobiti in zlorabi živali se v cirkusih ni mogoče izogniti in jasno je, da jim ne moremo dovoliti, da svoje delovanje regulirajo sami. Samo popolna prepoved bo zagotovila, da bo živalim prihranjeno trpljenje v cirkusih.
 
200 let je minilo, odkar je parlament prepovedal trgovino s sužnji. Čas je, da v okvir tega plemenitega odnosa vključimo tudi zasužnjene živali, ki jih izkoriščajo v cirkusih.
 





Benjamin Zephaniah je britanski pesnik, glasbenik, pisec, vegan in znan zagovornik pravic živali. Nastopil je tudi v dokumentarcu "Povezovanje dejstev" (Vegan society).
Prevod: Veganska iniciativa

nedelja, 25. november 2012

Prehrana, otroci in prihodnost

John McDougall, dr. med. 




Otroci, odstavljeni od materinih prsi, so, kar se tiče prehrane, kot pomanjšani odrasli. Za ohranjanje dobrega zdravja morajo večino kalorij, ki jih zaužijejo, sestavljati škrobna živila (krompir, koruza, riž, sladki krompir, fižol, itd.). Meso in mlečni izdelki, podobno kot maščobe in enostavni sladkorji, tudi pri njih povzročajo debelost in bolezni. Pri otrocih, ki se prehranjujejo s škrobno dieto po mojih priporočilih, vam ni potrebno skrbeti, ali bodo dobili dovolj beljakovin, esencialnih aminokislin, kalcija, železa, cinka in esencialnih maščob. Več pozornosti je potrebno posvetiti le zagotavljanju zadostne količine kalorij za dobro rast.

Prehranska industrija je pridobila večino svojih potrošnikov z oglaševalskimi strategijami »edinstvenih lastnosti,« s katerimi velika podjetja poskušajo svoje prehranske izdelke predstaviti kot boljše na podlagi pretiranega izpostavljanja enega hranila, ki je v večji meri prisoten v živilu. Ta prizadevanja so bila zelo učinkovita in kot posledica le-teh je kalcij postal sinonim za mlečne izdelke, beljakovine sinonim za meso, perutnino in jajca, železo sinonim za govedino in esencialne omega-3 maščobe sinonim za ribe. Javnost, tako laična kot tudi strokovna,  je začela verjeti, da ljudje, predvsem pa otroci, brez teh živil v vsakodnevni prehrani v telo ne bodo vnesli dovolj hranil. Ta prepričanja so znanstveno neutemeljena, kar sem podrobno razložil v svoji knjigi »The Starch Solution

Neizpodbitna posledica takšnih oglaševanj nezdrave hrane, ki stanejo več milijard dolarjev, je pandemija kroničnih bolezni med otroki v zahodnih državah. V ZDA vsak tretji otrok trpi za prekomerno telesno težo ali debelostjo – večja količina telesne maščobe pa povzroča bolezni. Povečanje telesne teže je razlog za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Na žalost se pričakuje, da bo kar ena tretjina vseh otrok, rojenih leta 2000, tekom svojega življenja razvila sladkorno bolezen. V otroštvu se prav tako začnejo bolezni arterij (ateroskleroza), ki vodijo v kapi in srčne napade, in pogoste vrste raka, kot so rak na dojki, rak na črevesju in rak na prostati. Sodeč po teh trendih sklepamo, da bo imela trenutna generacija krajšo življenjsko dobo od svojih staršev. Zavajanje glede prehranskih potreb otrok je prva in najbolj sporna ovira, ki jim preprečuje, da bi ponovno pridobili izgubljeno zdravje in videz.

Industrija skupaj z vlado aktivno širi laži o superiornosti hranil živalskega izvora. Primer: živinorejka in ameriška predstavnica Cynthia Lummis iz Wyominga je 21. septembra 2012 predstavila zakonski osnutek, v katerem prosi Ameriški predstavniški dom, da: »(1) poudari pomembnost živalskih beljakovin kot sestavni del uravnotežene prehrane večine Američanov in (2) da spodbudi Ministrstvo za kmetijstvo k nadaljnjemu oglaševanju zdravstvenih koristi živalskih beljakovin na podlagi znanstvenih prehranskih smernic za Američane iz leta 2010.« Svojo družino morate zaščititi sami, saj pomoči od zunaj verjetno ne boste deležni.

Pogoste skrbi staršev

Za trenutek postavimo na stran vaše osebne preference pri prehrani z živalmi in velikanske dobičke prehranske industrije in zdravstva. Znanstveno je utemeljeno, da bo vaš otrok zdrav in brez bolezni, ki so trenutno zelo pogoste med njegovimi vrstniki, če bo užival škrobno prehrano brez živalskih produktov. Starši in otroci se morajo seznaniti s prehranskimi dejstvi, da se bodo lahko izognili pogostim težavam.

Beljakovine:

Najpomembnejši čas za otrokovo rast sta prvi dve leti življenja. Idealna prehrana v tem prehransko zahtevnem obdobju je materino mleko. Delež beljakovin v človeškem mleku je zgolj 5 % glede na celotno kalorično vrednost. To nizko vsebnost beljakovin presežemo s prehrano z nepredelano rastlinsko hrano (škrobnimi živili in zelenjavo), saj ima večina rastlinske hrane višjo vsebnost beljakovin. Sladki krompir ima 6 %, riž 8 %, krompir 10 % in fižol 28 % beljakovin. Rastline lahko proizvedejo vse esencialne aminokisline (živali lahko izgradijo le polovico od teh gradnikov življenja), zato vam ni potrebno skrbeti, da otroci na škrobni prehrani, ki jo priporočam, ne bi dobili dovolj beljakovin.

Kalcij:

Ta mineral izvira iz zemlje in živali ga v svoje telo vnesejo neposredno ali posredno preko rastlin. Krepki konji in močni sloni dobivajo kalcij iz rastlinske hrane. Jasno je, da lahko potrebam otrok po mineralih zlahka zadostimo z rastlinsko hrano. Nedaven članek, objavljen v reviji Pediatrics, staršem zagotavlja, da uživanje mlečnih izdelkov ni potrebno za zadosten vnos kalcija pri otroci. Meso, perutnina in jajca ne vsebujejo praktično nič kalcija. Pomanjkanje kalcija pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Omega-3 maščobne kisline:

Maščobno tkivo možganov v otroštvu zelo hitro raste. Zaradi tega so ljudje začeli verjeti, da otroci v tem obdobju potrebujejo zelo koncentrirane vire esencialnih maščob iz hrane. Osnovne esencialne maščobe (omega-3 in omega-6) lahko proizvedejo samo rastline. Res je, da živali (na primer ribe) podaljšujejo te osnovne gradnike rastlinskega izvora in tvorijo druge maščobe (kot sta EPA in DHA), vendar enaki procesi potekajo tudi pri otrocih, ki so pri tem enako učinkoviti kot živali. Nobena riba ali žival pri teh procesih ne potrebuje pomoči. Pomanjkanje esencialnih maščob pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Železo:

Ta mineral izvira iz zemlje in živali ga v svoje telo vnesejo neposredno ali posredno preko rastlin. Zaradi skrbi o pomanjkanju železa, še posebej pri najmlajših, je kanadska zdravstvena organizacija (Health Canada) izdala priporočilo, da se dojenčkom kot prva trdna hrana začne dajati meso.Upoštevati je potrebno dejstvo, da so člani te organizacije povezani s farmacevtsko in prehransko industrijo. Namesto, da bi iz prehrane umaknili kravje mleko, ki je povzročitelj skoraj vsakega pomanjkanja železa pri dojenčkih, so priporočali dopolnjevanje prehrane z več železa iz mesa.

Kravje mleko skoraj ne vsebuje železa. Razpoložljivost železa je skupaj z mlekom slabša zato, ker kalcij in kazein iz kravjega mleka preprečujeta absorpcijo železa pri otrocih. Izguba železa je še tretji mehanizem, ki povzroča pomanjkanje železa: kravje mleko povzroča približno 40 % krvavitev iz črevesja sicer zdravih dojenčkov. Dajanje mesa kot prvo hrano dojenčkom ne odpravi tega problema, temveč ustvari mnogo drugih (debelost, sladkorno bolezen tipa 2, arterijske bolezni, raka, itd.). Pomembna razlika med kravjim in človeškim mlekom je, da človeško mleko pospeši absorpcijo železa, zato se pri dojenčkih, ki so izključno dojeni, pomanjkanje železa ne pojavlja. Rastline so bogate z železom iz zemlje in zlahka zadostijo otrokovim prehranskim potrebam (če hkrati ne uživajo mlečnih izdelkov). Pomanjkanje železa pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Vitamin D:

Dojenčki in otroci potrebujejo sonce iz več razlogov in eden izmed njih je tvorba vitamina D. Izpostavljanje soncu je odvisno od več faktorjev, kot so obarvanost kože, zemljepisna širina, letni čas in čas v dnevu. V splošnem za otroke s svetlo kožo zadostujeta približno dve uri izpostavljenosti obraza in rok na teden. Dodatki vitamina D ne morejo nadomestiti sonca in imajo več neželenih učinkov. Jemanja dodatkov vitamina D v obliki obogatene hrane ali prehranskih dodatkov ne priporočam (razen v ekstremnih primerih). Pomanjkanje vitamina D pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Vitamin B12:

Vitamin B12 proizvajajo bakterije v okolju in človeškem črevesju. Meso vsebuje vitamin B12, ki so ga proizvedle bakterije. Delni razlog za tveganje pomanjkanja vitamina B12 v današnji moderni družbi so visoka higiena in pogosto rabljeni antiseptiki ter antibiotiki. Da preprečimo to redko pomanjkanje, bi morali otroci jemati dodatke vitamina B12. Zadostuje pet mikrogramov (mcg) na dan; neškodljive so celo visoke doze iz dodatkov na trgu (500 do 5000mcg na odmerek). Pomanjkanje vitamina B12 pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Telesna višina in zadostna količina kalorij:

Če otrokova prehrana vsebuje dovolj kalorij, lahko pričakujemo normalno rast in razvoj. Otroci za rast potrebujejo energijo (beljakovine, kalcij in esencialne maščobe niso nikoli problem). Škrobna živila (riž, koruza, krompir, itd.) so bogat vir energije. Kalorični vnos lahko dodatno povečamo z dodajanjem kalorično bogatejše hrane, kot so suho sadje, oreščki, semena, maslo iz oreščkov in avokado. S kalorijami so izjemno bogati tudi sadni sokovi (imajo pa tudi veliko enostavnih sladkorjev, zato poskrbite, da si otrok spere in umije zobe kmalu po pitju, tako da ne pride do razvoja zobne gnilobe).

Dosežena telesna višina je odvisna od kaloričnega vnosa v otroštvu, vendar je pomembno, da te kalorije pridejo iz rastlin in ne iz živalskih virov. Odvisnost od živalske hrane povzroča mnoge zdravstvene probleme, vključno s prezgodnjo puberteto. Prezgodnje spolno dozorevanje povzroči hitrejšo spolno aktivnost, pogostejšo nenačrtovano najstniško nosečnost, pogostejšo revščino med žensko populacijo in več bolezni v odraslosti (npr. rak na dojki). Nedoseganje primerne telesne višine pri škrobni prehrani, ki jo priporočam, ni problematično.

Prehrana pri različnih starostih

Novorojenček do 6. meseca starosti:

Do šestega meseca starosti bi morali biti dojenčki hranjeni izključno z materinim mlekom (brez soka, vode, formul itd.). Pri šestih mesecih starosti otrok razvije zobe za žvečenje trdne hrane in koordinacijo rok, ki mu omogoča, da vzame hrano iz materinih rok. (Dojenje v prvih šestih mesecih je lahko zdravo tako za mater kot tudi za dojenčka).

Bistvena je tudi prehrana matere. Njen vnos hranil in ne-hranil vpliva na njeno mleko. Beljakovine iz kravjega mleka, ki jih zaužije, pridejo v njeno mleko in otroku povzročajo težave, kot so črevesni krči. Mleko lahko zastrupijo tudi škodljive kemikalije iz hrane. Dodatke vitamina B12 bi morale jemati tudi doječe matere.

Od 6. meseca do 2. leta starosti (uvajanje trde hrane):

Otroci imajo po naravi radi sladko hrano (konica jezika ima brbončice za zaznavanje sladkega okusa). Prva hrana, ki jo pričnemo uvajati pri šestih mesecih, lahko vključuje riž, koruzo, oves, ostala žita in moko, zmečkan krompir in sladki krompir. Majhni otroci imajo radi kuhano in zmečkano sadje, kot so jabolka, banane in hruške. Kuhana in zmečkana zelenjava ima pogosto grenak okus, zato je uvajanje brokolija, cvetače, ohrovta in špinače nekoliko težje. Kuhan fižol, zeleni grah in koščki tofuja se lahko začnejo dajati med 7. in 8. mesecem starosti. Kot enostaven in zdrav prigrizek lahko služita ekspandirana koruza in riž.

Zmečkan avokado in maslo iz oreškov ali semen, namazano na kruhu ali krekerjih, se lahko začneta uvajati pri približno prvem letu starosti. Pogosto se pojavljajo alergije na arašide in ostale oreške. Če imate skrbi, povezane s preteklostjo ali zaradi primerov v družinski zgodovini, je najbolje, da otroku ne dajete vprašljive hrane. V splošnem otroci bolje prenašajo kuhano hrano, saj kuhanje razbije beljakovine in ogljikove hidrate, tako da postanejo lažje prebavljivi in manj alergeni. Nevarnost, da bi se hrana otroku zaletela, zmanjšajte s pasiranjem ali rezanjem hrane na majhne koščke.

Hrano lahko enostavno in poceni pripravite doma, vendar mnogi starši raje kupujejo že pripravljeno otroško hrano. Preverite sestavine. Otroška hrana bi morala vsebovati le zmečkane in kuhane žitarice, zelenjavo in sadje brez dodatkov soli ali sladkorja.

Od 2. do 10. leta starosti:

Pogosti obroki in prigrizki ter velike porcije pomagajo zagotoviti zadosten vnos energije. Maščobe so najbolj koncentriran vir kalorij. Zdravi majhni otroci lahko pojedo poljubne količine maščob. Otroci s prekomerno težo in debeli otroci pa naj ne bi jedli rastlinske hrane z visoko vsebnostjo maščob, kot so oreški, semena in avokado, dokler ne izgubijo odvečne telesne teže.

Najljubša hrana mojih otrok in vnukov je bila: hladne in vroče žitarice, posute s polovico čajne žličke sladkorja, palačinke in vaflji, preliti z malo javorjevega sirupa, prepečenec s tanko plastjo marmelade, testenine s paradižnikovo omako (zelenjave so se tako bali, da jo je bilo treba zmiksati v omako), zelenjavna in fižolova juha s kruhom, sendviči z arašidovim maslom in tanko plastjo marmelade, sendviči s fižolovim namazom, fižolov zavitek, zdrava pica in riž, krompir ali testenine z različnimi omakami. Radi so imeli tudi škrobna živila (riž, koruzo, krompir, sladki krompir, grah, fižol, testenine, kruh itd.) brez dodatkov. (Na moji spletni strani lahko brezplačno dostopate do tisočih receptov moje žene Mary, prav tako v mojih knjigah. Na spletni strani www.drmcdougall.com lahko najdete tudi brezplačen 12-dnevni program za družino.) Enostavni sladkorji, sol in začimbe se dodajajo za boljše sprejemanje hrane, vendar v razumnih, majhnih količinah. Najboljša pijača je voda. Sprejemljivi so tudi zeliščni čaji. Sadni sokovi vsebujejo sladkor in vodo, zato je potrebno po pitju spirati in umivati zobe.

Starši bi morali popolnoma nadzirati prehrano otrok te starosti. Na policah in v hladilniku shranjujte le zdravo hrano in otrok jo bo užival. (Nezdravo hrano je potrebno odstraniti.)

Od 11. leta starosti do odraslosti:

Najstništvo je pomembno obdobje nagle rasti. Večino kalorij, ki jih zaužijejo najstniki, morajo sestavljati škrobna živila, dodatno energijo pa naj dobijo iz suhega sadja in rastlinske hrane z visoko vsebnostjo maščob (oreškov, semen, avokada itd.). Debelost je v zadnjih letih vse večji problem.

Izobraževanje je bistveno za spodbujanje starejših otrok k zdravemu prehranjevanju. Razložite jim, kako lahko nepravilna prehrana negativno vpliva na njihov fizični videz (povzroča akne, neprijeten telesni vonj in debelost). Poučite jih o tem, da se vsi vrhunski športniki prehranjujejo s škrobnimi živili (z rižem, koruzo, krompirjem itd.). Mladim, občutljivim ljudem, ki jih skrbi prihodnost, so teme pravic živali in problematike okolja zelo blizu.

Dobra prihodnost za naše otroke


Svoje otroke moramo zaščititi in jih pozdraviti. To odgovornost imamo mi, starši in stari starši, in mnogi izmed nas imamo dovolj znanja, da takoj ukrepamo. Na žalost večina ljudi še vedno ne vidi, kako pomembno je pomagati debelim ljudem. Ne sprevidijo trpljenja debelega otroka, ki je enako boleče kot trpljenje podhranjenega otroka. Vendar to je resnica. Razširjeno trpljenje v današnjem svetu, katerega prehrana temelji na mesu in mlečnih izdelkih, si zasluži enako pozornost (ali večjo), kot so jo ZDA namenile stradajočim otrokom iz zahodne Evrope po 2. svetovni vojni. Škrobna prehrana, ki jo priporočam, je 100 % učinkovita ter poceni in je neškodljiv način, s katerim bomo dosegli svet, naseljen z dobro prehranjenimi, močnimi in zdravimi otroki. 

torek, 13. november 2012

Poročilo z druge mednarodne konference o pravicah živali

Luksemburg, 13. - 16. september 2012

Vajeni smo se srečevati, združevati in spoprijateljiti preko e-pošte in družbenih omrežij ter v okolici naših domov. Redkejše pa so priložnosti, ko se srečujemo z ljudmi z vseh strani sveta na enem mestu z enim namenom - da se spoznamo, učimo drug od drugega in tkemo prijateljstva. Mednarodna konferenca o pravicah živali v Luksemburgu je bila ravno takšna priložnost. Nekateri smo imeli srečo, da smo jo lahko izkoristili.

Konferenca je bila tokrat že druga po vrsti. Organizacija je bila brezhibna, vsebina odlična in mesto prireditve enkratno. Konferenco je organiziralo luksemburško društvo Save Animals Asbl. Njen namen je bil vzpostaviti mednarodno točko povezovanja aktivistov in aktivistk s področja pravic živali in predstaviti sodobne poglede na temo pravic živali in aktivizma.
 

Štiridnevni program, od četrtka do nedelje, se je odvil v Kulturfabrik v kraju Esch-sur-Alzette v Luksemburgu. Opuščena klavnica, predelana v kulturno središče, je bila v brk svoje zgodovine kraj srečanja vseh, ki se zanimajo ali borijo za pravice živali. Prišli/e so iz Južne Afrike, Brazilije, skoraj iz vseh evropskih držav, Združenih držav Amerike itd. Program je bil sestavljen iz predavanj, poročil o projektih, filmskih predstav, okroglih miz, stojnic in, morda najpomembnejše, odmorov ter kosil. Ker se je vse dogajalo na enem mestu in so organizatorji/ce poskrbeli, da ni bilo nikakršnih skrbi, smo se lahko družili in izmenjevali izkušnje s 300 aktivisti/kami in somišljeniki/cami. Vse to je ustvarilo izjemno vzdušje.

Nepravično je izpostaviti samo določena predavanja ali projekte, vendar bi težko predstavili vseh 50 predstavitev. Zato bomo omenili le tiste vsebine in predstavitve, ki so nam ostale posebno v spominu.

Izjemen vtis so pustile predstavitve neposrednega reševanja živali, kot so jih predstavili Tino Verducci na primeru reševanja beaglov iz podjetja Green Hill v Italiji; Chris deRose je predstavil delo društva Last Chance for Animals, ki ima desetletja dolgo zgodovino razkrivanja trpljenja živali; Sarah Rutherford Smith pa je predstavila, kako poskušajo v Južni Afriki ustaviti krivolov črnih nosorogov, ki jim grozi izumrtje.
 
Malokdo je ostal ravnodušen ob obeh predavanjih, ki jih je s skrajno predanostjo podal Steve Best. S podobnim žarom je o delu z otroki in o leposlovju kot orodju izobraževanja otrok o resničnem življenju živali predstavil Stephen Marcus Finn iz Južne Afrike.
 
O zanimivih in zelo uspešnih projektih, ki predstavljajo vegansko prehrano širši  javnosti  in lajšajo veganski način življenja, sta poročala Felix Hnat iz Avstrijskega veganskega društva in Sebastian Zösch iz Nemške vegetarijanske zveze.
 
Na konferenci se je veliko govorilo tudi o zatiranju človekovih pravic, saj se je v preteklih dveh letih zgodilo precej zaskrbljujočih dogodkov za aktiviste, ki se ukvarjajo s pravicami živali. Felix Hnat je poročal o sodnem procesu proti aktivistom v Avstriji, Sharon Nuñez pa je predstavila obsodbo aktivistov v Španiji.


Nadzor nad aktivizmom in državna represija gibanja za pravice živali sta bili temi, ki sta bili zelo odmevni na vseh štirih dnevih konference. Takšne dogodke, kakršni so se nedavno zvrstili v Avstriji in Španiji, lahko prav kmalu pričakujemo povsod, saj je borba kapitalističnih lobijev proti vsem, ki ovirajo njihove poslovne cilje, zelo močna. O tem so na ločeni razpravi poročali trije znani aktivisti: Sharon Nuñez iz Španije, Felix Hnat iz Avstrije in Brendan McNally iz Velike Britanije, ki so z nami delili svojo izkušnjo o aretacijah na neutemeljenih in lažnih obsodbah. Na to temo smo si ogledali tudi nagrajeni dokumentarni film o avstrijskem sodnem procesu s pomenljivim naslovom - Der Process.
 
Nemalokrat so aktivisti v borbi za boljši svet označeni za državne sovražnike ali celo teroriste. Na svoji koži je represijo doživel tudi izjemni gost konference, nekdanji hollywoodski igralec Chris DeRose, ki se že 30 let posveča aktivni borbi za pravice živali. Prisotne je do joka spravila posneta direktna akcija njegove organizacije Last Chance for Animals, razkritje ilegalne trgovine s psi in osvoboditev mlade opice Britches izpod jarma vivisektorjev.

Na posvetu nas je bilo sedem iz Slovenije. Nekateri prvič (in verjetno ne zadnjič), drugi pa so se z veseljem vrnili že v drugo. Tokrat smo imeli priložnost predstaviti delo Veganske iniciative (Veganska iniciativa rojena v Sloveniji), česar smo bili zelo veseli, saj se je iniciativa vzpostavila ravno na prejšnji luksemburški konferenci. Po enem letu dela smo se vrnili in našli nov zagon za naprej.

Vsak od nas je na konferenci dobil nekaj zase, skupaj pa smo s seboj vzeli naslednja sporočila:
  • Veganske kampanje naj bodo organizirane tako, da se doseže in pouči tiste, ki veganstva in pravic živali še ne poznajo. Prepričanih ni potrebno več prepričevati.
  • S skupnimi močmi se doseže izjemne zmage - primer italijanskega Green Hilla. Na protestu proti podjetju, ki je vzrejalo beagle za prodajo laboratorijem, ki so jih v imenu znanosti mučili, se je samo v Rimu zbralo 10.000 ljudi. Green Hill je danes zaprt!
  • Aktivisti moramo paziti tudi nase. Paziti moramo na medsebojne odnose - vsi se borimo za skupni cilj osvoboditve živali; ne smemo pa pozabiti tudi na lasten počitek, hobije, zdravje in druženje. Uspešni bomo le, če bomo sposobni delovati leta, ne pa le mesece.
  • Okolje je pomembno, četudi smo predani le pravicam živali. Uničenje okolja, ki smo mu priča in ki ga tudi sami povzročamo, omejuje življenjski prostor in pogoje vsem živalim.
  • Aktivizem ima mnoge obraze - od neposrednih akcij reševanja živali do celo poslovnih idej, ki pripomorejo k lažjemu veganskemu življenju. Poprimi za tisto, kar ti gre najbolje in te izpolnjuje.
  • Zavedati se moramo tudi svojih pravic in njihove ranljivosti. Spremljati in podpirati moramo aktiviste/ke, ki so zaradi svoje  legalne in legitimne borbe za pravice živali v nemilosti pravnega sistema.

Namen konference je bil prepričljivo uresničen. Dobra organizacija, program in udeleženci so ustvarili vzdušje skupnosti. Le-ta je raznolika, dobro poučena in predana izboljšanju tega sveta za živali in nas same. Upamo, da se bomo lahko naslednje leto spet srečali.


sreda, 17. oktober 2012

Ste danes že jedli ribe?

Ribe so poleg mladih piščančkov moškega spola najbolj zlorabljana in nemočna bitja na Zemlji. Mesna in ribja industrija vsako leto po nepotrebnem mučita in ubijeta milijarde teh živali. Večina ljudi verjame, da ribe ne čutijo bolečine, samo zato, ker so to tiha bitja. Vendar to ni res – ribe imajo živčni sistem, tako kot MI! V resnici LAHKO in DEJANSKO čutijo bolečino in ker ne morejo kričati, ko so ranjene, še bolj trpijo!


HRANILA
Ljudje verjamejo, da morajo jesti ribe zaradi omega-3 maščobnih kislin. To je še ena izmed laži, ki jo širi mesna industrija. Ribe dobijo svoje omega-3 in omega-6 maščobe iz alg, ki so njihov prvoten izvor. Zakaj bi jedli omega-3 maščobne kisline iz rib, ki so porabnice teh maščob, ko pa lahko dobite omega-3 maščobne kisline najboljše kakovosti NEPOSREDNO iz prvotnega vira?

Chia semena in lanena semena so dva izmed najboljših virov omega-3 maščobnih kislin z ustreznim razmerjem omega-3/omega-6. Na spodnjih povezavah lahko preberete, da so chia semena najbolj zanesljiv vir omega-3 maščobnih kislin.
Dobri viri so tudi orehi, več vrst sadja in zelenjave ter cela žita in zanimiva rastlina, ki jo srečamo na mnogih mestih po Sloveniji. Na­vad­ni tolš­čak ali por­tu­lak (Por­tu­la­ca ole­ra­cea) je rastlina z največjim deležem omega 3 maščobnih kislin, kar jih najdemo v naravi. Je tudi zelo poceni in enostavno dosegljiva, saj običajno raste  na mnogih mestih. Mnogi, ki ne poznajo hranilnih vrednosti te rastline jo napačno uvrščajo med plevel, ki se samodejno razrašča po vrtovih. 

Ljudje pogosto slišijo, da so ribje olje in jajca dober vir omega-3 in omega-6 maščob, vendar je v resnici kvaliteta omega-3 maščobnih kislin v ribjem olju in jajcih vprašljiva.

Obstaja veliko rastlinojedih športnikov, ki jedo zgoraj omenjeno superhrano in dokazujejo, da za grajenje mišic in za moč ne potrebujemo živalskih izdelkov. V resnici zaradi živalskih izdelkov ljudje zbolimo, saj smo po naravi rastlinojede živali. Torej prehranjevanje z rastlinsko hrano ni dobro le za ribe in ostale ne-človeške živali, temveč tudi za vaše zdravje.

ONESNAŽEVALA
Poleg omenjene problematike so ribe nasičene tudi z okoljskimi onesnaževali. Dobro poznano je dejstvo, da ribe vsebujejo veliko živega srebra, ki poleg PCB-jev (polikloriranih bifenilov) predstavlja glavno tveganje za naše zdravje. Vsebujejo tudi trans maščobe in holesterol, torej jih nikakor ne moremo uvrstiti med zdravo hrano. Ribe so onesnažene tudi z dioksini, vendar več tega ljudje zaužijejo z drugimi vrstami mesa (govedina, svinjina, piščanec, itd.) in mlečnih izdelkov.

»Ribe so po številu najbolj zlorabljana in ubijana bitja na svetu. Dan za dnem jih lovijo z mrežami ali s trnki. Kaj ta uboga bitja doživljajo za tem, je grozljivo. Razrežejo jih, ko so še žive! Brezčutno jih potolčejo, razparajo jim usta - in te so med srečnejšimi. Mnoge končajo na azijskih tržnicah in le ugibate lahko, kakšnega pravičnega ravnanja so deležne tam. Elitne restavracije danes ribe postrežejo napol kuhane, kar pomeni, da je postrežena riba še živa, vi pa imate privilegij, da jo lahko sami pokončate. Ribo prerežejo do polovice in jo namočijo v vroče olje. Medtem ko jo nosijo do gosta, se še vedno zvija. Takšne ostudnosti se dogajajo vsak dan po svetu! Prosimo, pomislite na ta tiha bitja, ki so le redko videna, a zelo zlorabljena. Hvala.«

Wendy Alf Fletcher
Prevod: Veganska iniciativa

nedelja, 14. oktober 2012

Deklaracija o zavesti živali

7. julija 2012 je skupina uglednih strokovnjakov s področja nevroznanosti na prvem letnem znanstvenem posvetu v spomin Francisu Cricku na Univerzi v Cambridgeu predstavila Deklaracijo o zavesti, v kateri sporočajo, da ljudje niso edine živali, ki so sposobne zavestnih in čustvenih doživljanj. Tudi ostale živali imajo namreč nevroanatomsko, nevrokemično in nevrofiziološko podlago zavestnih stanj, vključno z zmožnostjo namernega vedênja.


Z vprašanjem zavesti pri nečloveških živali se je spopadal že Charles Darwin. V svoji teoriji o evolucijski kontinuiteti, po kateri so razlike med živalmi vprašanje stopnje in ne vrste, je prišel do zaključka, da če je»nekaj« prisotno pri človeku, je torej prisotno tudi pri drugih živalih. Variacije na temo seveda obstajajo, vendar evolucijsko kontinuiteto sodobna znanost potrjuje.

Za številne znanstvenike kakor tudi za ostale ljudi, ki se z nečloveškimi živalmi redno srečujejo in z njimi živijo, je Cambriška deklaracija le potrditev odkritja, do katerega so sami izkustveno in intuitivno že zdavnaj prišli. Zametki takšnega spoznanja se skrivajo tudi v nacionalnih zakonih za t.i. zaščito živali, ki nečloveškim živalim sicer priznavajo status čutečih bitij, vendar le do stopnje, do katere ostaja čutenje teh bitij dobičkonosno.

Nasprotniki priznavanja zavesti nečloveškim živalim trdijo, da ne moremo biti zares prepričani, da imajo nečloveške živali zavest, ter spodbujajo k skeptičnosti, celo militantnemu agnosticizmu, s posledično ohranitvijo statusa quo, ki človeku omogoča brezmejno izkoriščanje in pobijanje nečloveških živali za lastno korist in razvade.

Zmeda okrog vprašanja zavesti se med drugim poraja iz razlike med lahkim in težkim vprašanjem raziskovanja zavesti, kot to označuje David J. Chalmers. Lahko vprašanje, ki še zdaleč ni tako lahko, kot se morda zdi, se nanaša na možganske mehanizme, ki služijo kot podlaga zavestnega delovanja, in le-te znanost počasi odkriva. Težko vprašanje raziskovanja zavesti pa se nanaša na uganko, kako fiziološki procesi v možganih rodijo subjektivno izkustvo.  Slednje ostaja neznanka tudi pri vprašanju človekove zavesti.

Za zaprisežene skeptike in ideologe antropocentrizma bodo nečloveške živali ne glede na etološka spoznanja in vse bolj jasno dejstvo primerljivosti bioloških struktur in mehanizmov pri človeku in drugih živalih, na katerih je osnovano človekovo čutenje in zavestno delovanje, ostale brez zavesti, dokler o svojih občutjih ne bodo spregovorile v človeškem jeziku. 

Philip Low z univerze Stanford, soavtor in podpisnik Cambriške deklaracije, je drugačnega mnenja. Na vprašanje, kako so se nova spoznanja dotaknila njega osebno, v intervjuju za brazilski medij odgovori, da namerava postati vegan, ker je težko, da bi se to novo razumevanje živali, predvsem njihovo občutenje bolečine, človeka ne dotaknilo.
________________________________________________________________________

Deklaracija o zavesti živali*

Na današnji dan, 7. julija 2012, se je na Univerzi v Cambridgeu zbrala skupina uglednih mednarodnih strokovnjakov s področja kognitivne nevroznanosti, nevrofarmacije, nevrofiziologije, nevroanatomije in računalniške nevroznanosti, da bi ponovno ovrednotila nevrobiološko podlago zavestnega doživljanja in z njim povezanih vedênj pri ljudeh in nečloveških živalih. Čeprav so primerjalne raziskave na tem področju omejene z nezmožnostjo nečloveških živali, pogosto pa tudi ljudi, da bi jasno in brez težav posredovali svoja notranja stanja, lahko nedvoumno pritrdimo naslednjim ugotovitvam:
  • Področje raziskovanja zavesti se hitro razvija. Razvite so bile številne nove metode in strategije proučevanja ljudi in nečloveških živali. Tako je na razpolago vedno večja količina podatkov, ki kliče k občasnemu ponovnemu ovrednotenju obstoječih prepričanj na tem področju. Raziskave nečloveških živali so pokazale, da je mogoče homologne možganske povezave, vezane na zavestno doživljanje in zaznavanje, selektivno spodbujati in zavirati ter na ta način presoditi, ali so za takšna izkustva resnično potrebna. Poleg tega so na voljo nove, neinvazivne tehnike, ki omogočajo proučevanje korelatov zavesti pri ljudeh.
  • Zdi se, da nevrološka podlaga čustev ni omejena le na kortikalne strukture. Subkortikalna živčna omrežja,  ki so pri človeku vzburjena v raznih čustvenih stanjih, so prav tako izjemnega pomena pri porajanju čustvenega vedênja živali. Umetno vzburjenje istih predelov možganov povzroči odgovarjajoča vedênja in občutja tako pri ljudeh kot pri nečloveških živalih. Kjer koli v možganih nečloveških živali izzovemo nastop nagonskih čustvenih vedênj, so številna izmed njih skladna z izkušanimi občutji, vključno s tistimi notranjimi stanji, ki so povezana z nagrajevanjem in kaznovanjem. Globoka možganska stimulacija teh sistemov sproži podobna čustvena stanja tudi pri človeku. Sistemi, povezani s čustvovanjem, so koncentrirani v subkortikalnih predelih, ki so polni živčnih homologij. Mlade človeške in nečloveške živali navkljub odsotnosti neokorteksa obdržijo te možgansko-umske funkcije. Poleg tega primeri insektov in glavonožcev (npr. hobotnice) kažejo na to, da so se nevrološke povezave, ki podpirajo vedênjska/elektrofiziološka stanja pozornosti, spanja in odločanja, razvile zgodaj v evoluciji, s pojavom nevretenčarjev.
  • Rečemo lahko, da ptice s svojim vedênjem, nevrofiziologijo in nevroanatomijo predstavljajo osupljiv primer vzporedne evolucije zavesti. Dokazi o prisotnosti stopenj zavesti, podobnih človeški, so najbolj opazni pri sivih afriških papagajih. Čustvena in kognitivna omrežja sesalcev in ptic se zdijo veliko bolj homologna, kot se je prvotno menilo. Še več, pokazalo se je, da imajo nekatere vrste ptičev podobne živčne vzorce spanja kot sesalci, vključujoč REM fazo spanja in, kot je bilo dokazano pri zebrastih ščinkavcih, nevrofiziološke vzorce, za katere naj bi po predhodnih prepričanjih bil potreben neokorteks sesalcev. Raziskave samoprepoznavanja v ogledalu so pokazale, da presenetljive podobnosti z ljudmi, velikimi opicami, delfini in sloni izkazujejo zlasti srake.
  • Učinki določenih halucinogenov so pri ljudeh povezani z motenim kortikalnim procesiranjem. Farmakološki posegi s kompoziti, za katere je znano, da vplivajo na zavestno delovanje pri ljudeh, pa lahko vodijo do podobnih vedênjskih motenj tudi pri nečloveških živalih. Dokazi nakazujejo, da je pri ljudeh zavest povezana s kortikalno aktivnostjo, kar pa ne izključuje možnega prispevka subkortikalnega ali zgodnjega kortikalnega procesiranja, kot v primeru vizualnega zavedanja. Dejstvo, da se čustvena stanja ljudi in nečloveških živali porajajo iz homolognih subkortikalnih možganskih omrežij, ponuja prepričljiv dokaz o obstoju skupne evolucijske prvinske čustvenosti.

Izjavljamo naslednje: »Zdi se, da odsotnost neokorteksa ne pomeni, da organizem ne zmore doživljati čustvenih stanj. Konvergentni dokazi kažejo na to, da imajo nečloveške živali nevroanatomsko, nevrokemično in nevrofiziološko podlago zavestnih stanj, vključno z zmožnostjo namernega vedênja. Dokazi torej kažejo, da nevrološka podlaga zavesti ni edinstveno človeška. Značilna je tudi za nečloveške živali, vključno z vsemi sesalci in ptiči ter mnogimi drugimi bitji, vštevši hobotnice.«  

*Cambriško deklaracijo o zavesti je napisal Philip Low, uredili pa so jo Jaak Panksepp, Diana Reiss, David Edelman, Bruno Van Swinderen, Philip Low in Christof Koch. Javno so jo razglasili Low, Edelman in Koch 7. julija 2012 na konferenci v spomin Francisa Cricka o zavesti pri ljudeh in nečloveških živalih na Churchill kolidžu Univerze v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Udeleženci konference so deklaracijo podpisali istega večera v prisotnosti Stephena Hawkinga v sobi Balfour hotela du Vinin v Cambridgeu. Slovesno podpisovanje so obeležili v oddaji »60 minut« medijske hiše CBS.

Konferenca:

Deklaracija:

Prevod: Veganska iniciativa