sreda, 28. september 2011

Večna Treblinka: Človekov odnos do živali in holokavst


Charles Patterson, zgodovinar in publicist, v svoji knjigi Večna Treblinka (prevedena v 12 jezikov, v pripravi pa so že prevodi v 4 dodatne jezike), ki jo je zahvaljujoč založbi Sanje končno dobila tudi Slovenija, odstira prepogosto prezrto in temačno realnost človekovega odnosa do živali. Skozi zgodovino je človeštvo ustvarilo metafizični prepad med človekom in tistimi, ki jih je smatral za manjvredne. Prav ta razkol je vodil v grozljive razsežnosti zlorab in pobojev, tako živali kakor ljudi, in je v 20. stoletju postal sprevržen do te mere, da je skozi racionalistično upravičen industrijski proces, ustvaril mehanizem klavnic in koncentracijskega taborišča.

Avtor z izredno bogato podkrepitvijo zgodovinskih dejstev, vleče vzporednice med načinom ravnanja z žrtvami v času nacizma in načinom ravnanja današnje družbe z živalmi.

Holokavst se dogaja vsakodnevno. Tako, kakor se je marsikateri Nemec nekoč obrnil stran od grozodejstev koncentracijskega taborišča, tako si danes večina ljudi zatira oči pred trpljenjem, ki ga živali doživljajo skrite za stenami klavnice.
Isaac Bashevis Singer, Nobelov nagrajenec judovskega rodu, ki je vojno doživljal na lastni koži, je nekoč na to porekel:
»Ljudje se do njih [živali] obnašajo kot nacisti, živali pa to doživljajo kot večno Treblinko.«


Herman se je v mislih poslovil od poginule miške, ki je z njim preživela del svojega življenja in zaradi njega umrla. »Kaj sploh vedo – vsi učenjaki, filozofi in voditelji tega sveta – o takih, kot si ti? Prepričani so, da je človek krona stvarstva, čeprav je največji hudodelec med vsemi živimi bitji. Vsa druga bitja so baje ustvarjena zgolj za zadovoljevanje njegovih potreb po hrani, kožuhovini, da jih muči in iztreblja. Ljudje se do njih obnašajo kot nacisti, živali pa to doživljajo kot večno Treblinko.«
- Isaac Bashevis Singer

Velika ločnica med človekom in živalmi je postala splošno veljavno merilo, po katerem se presojajo drugi ljudje doma in drugod. Če je bistvo človečnosti kakšna izjemna lastnost ali več lastnosti, recimo preudarnost, razumljiv govor, verovanje, duhovna kultura oziroma vzgojenost, je torej manjvreden vsak, ki nima vseh teh lastnosti. Kdor je bil ocenjen za manjvrednega človeka, je bil obravnavan kot koristna divja žival, ki jo je treba ukrotiti, udomačiti in ohranjati ubogljivo, ali pa kot plenilec ali škodljivec, ki ga je treba uničiti.
- Lucy Rosen Kaplan v spremni besedi

torek, 27. september 2011

Skrbimo za zdravje – VEGANSTVO

V torek, 20. septembra 2011, je naša sodelavka Špela bila gostja v izobraževalni oddaji Skrbimo za zdravje na Gorenjski TV.

Vabljeni k ogledu:

ponedeljek, 19. september 2011

Zakaj Vegan?

Postati vegan je nekaj najbolj odgovornega in moralnega, kar lahko stori vsak posameznik.

Veganstvo ne pomaga le živalim, temveč tudi našemu lastnemu zdravju in duhovnosti.

Pripomore k zmanjševanju lakote in je edino upanje za ta naš čudoviti planet.


Video by EVOLVE. EVOLVE kampanje - http://www.evolvecampaigns.org.uk (English)
Prevod Veganska Iniciativa, septembra 2011.

sobota, 17. september 2011

Kaj je karnizem?


Karnizem je nevidni sistem­­­­­­ prepričanj ali ideologija, ki ljudem omogoča, da jedo nekatere živali. Karnizem je v bistvu nasprotje vegetarijanstva oziroma veganstva; “karn-” pomeni “meso” ali “iz mesa”, “-izem” pa označuje sistem prepričanj. Večina ljudi dojema to, da jedo živali, kot nekaj samoumevnega in ne kot izbiro; v meso-jedih kulturah po svetu ljudje tipično ne razmišljajo o tem, zakaj se jim meso nekaterih živali gnusi, meso drugih pa se jim zdi okusno, ali zakaj sploh jedo katere koli živali. Toda kadar živali za preživetje ni nujno jesti, in to danes velja skoraj za ves svet, potem to je izbira – in izbire vedno izhajajo iz prepričanj.

Priznavamo, da odločitev ne jesti živali izhaja iz sistema prepričanj; vegetarijanstvo je bilo poimenovano pred stoletji. Skladno s tem vegetarijancev ne imenujemo “rastlino-jedci”, saj razumemo, da za tem stoji temeljna ideologija, po kateri je prehranjevanje z živalmi neetično in neprimerno. Kljub temu pa “ne-vegetarijancem” še vedno rečemo “meso-jedci”, kakor da bi bilo dejanje konzumiranja mesa ločeno od sistema prepričanj, kakor da svoja prepričanja prinesejo k mizi le vegetarijanci. Vendar pa je razlog, da mnogo ljudi jé pujse, ne pa na primer psov, ta, da imajo sistem prepričanj o prehranjevanju z živalmi.

Čemu torej karnizem do sedaj še ni bil poimenovan? En razlog je ta, da je preprosto lažje prepoznati tiste ideologije, ki niso del večinskega mnenja. Veliko pomembnejši razlog pa je to, da je karnizem dominantna ideologija – tako razširjena in zakoreninjena, da so njene predpostavke sprejete kot zdravorazumske, kot “stvari takšne so”, ne pa kot nabor široko sprejetih mnenj. In karnizem je tudi nasilna, izkoriščevalska ideologija; organizirana je okoli intenzivnega, obsežnega in nepotrebnega nasilja nad živalmi in njihovega izkoriščanja. Tudi proizvodnja tako imenovanega humanega mesa (in drugih živalskih proizvodov), neznaten odstotek mesa, ki se danes proizvede v svetu, pomeni izkoriščanje živali in pogosto vključuje brutalnost. Načela karnizma so v nasprotju s temeljnimi vrednotami večine ljudi, ki ne bi prostovoljno podpirali izkoriščanja drugih ali zagovarjali takšnega nasilja nad drugimi čutečimi bitji. Zato se mora karnizem, podobno kot druge nasilne, izkoriščevalske ideologije, skrivati, da bi si zagotovil soudeležbo množic; brez široke podpore bi se sistem porušil.


Omnivori, karnivori in karnisti

Podobno kot “meso-jedec” sta tudi splošno uporabljana pojma “omnivor” (vsejedec) in “karnivor” (mesojedec) netočna in zavajajoča izraza za opisovanje tistih, ki niso vegetarijanci. Ti pojmi utrjujejo domnevo, da je jesti živali naravno, kar je eden od najbolj utrjenih in nedotakljivih mitov, ki se uporabljajo za upravičevanje karnizma. “Omnivor” in “karnivor” opisujeta posameznikove fiziološke dispozicije in ne posameznikove ideološke izbire: omnivor je žival, človeška ali nečloveška, ki lahko zaužije hkrati rastlinske in živalske snovi, in karnivor je žival, ki mora zaužiti meso, da bi preživela.

Zaradi omenjenih razlogov je “karnist” najustreznejši pojem za opisovanje tistih, ki jedo živali. Sam pojem “karnist” pa ni mišljen slabšalno, temveč opisno; opisuje tistega, ki deluje v skladu z načeli karnizma – podobno kot na primer pojmi “kapitalist”, “budist”, “socialist”, ali “presnojedec” opisujejo tistega, ki deluje v skladu z določeno ideologijo. Če imamo poimenovanje za vegetarijance, je smiselno imeti poimenovanje tudi za tiste, katerih ravnanja odražajo nasprotni sistem prepričanj.

Vendar pa se “karnist” razlikuje od prej omenjenih “-istov” po tem, da večina karnistov ne dojema, da so dejansko karnisti, kajti karnizem je neviden. Veliko ljudi je v bistvu nenamernih karnistov; takšen je paradoks karnizma. In čeprav je bil izraz “karnist” skovan zgolj zaradi natančnosti, se lahko pojem dojema kot žaljiv – verjetno zato, ker ljudje na nekem nivoju menijo, da je nepotrebno klanje in zauživanje živali odvratno.


Karnistični obrambni mehanizmi

Ideologije, kot je karnizem, se ohranjajo pri življenju z učenjem, naj ne mislimo ali čutimo, ko sledimo njihovim navodilom, in eden od primarnih načinov, na katerega to počnejo, je uporaba nabora obrambnih mehanizmov, ki delujejo hkrati na družbenih in psiholoških ravneh. “Karnistični obrambni mehanizmi” skrivajo nasprotja med našimi vrednotami in načini obnašanja ter nam s tem dopuščajo, da delamo izjeme, ki so v nasprotju s tem, kar bi normalno imeli za etično.

Primarna obramba sistema je nevidnost in primarni način, s katerim ideologija ostane nevidna, je ta, da ostane neimenovana: če je ne imenujemo, je ne bomo videli, in če je ne vidimo, o njej ne moremo govoriti ali vanjo dvomiti. Vendar pa ni nevidna samo ideologija, nevidne so tudi žrtve sistema: milijarde rejenih živali, ki ostajajo skrite in s tem prikladno izven zavedanja javnosti; vedno bolj uničeno okolje; izkoriščani in pogosto ustrahovani delavci, ki meso pakirajo in delajo v klavnicah; ljudje, ki z zauživanjem mesa močno povečajo tveganje za nekatere najbolj resne bolezni industrializiranega sveta, in ki so se, ko pride do prehranjevanja z živalmi, navajeni odklopiti, psihološko in čustveno, od resnice njihove izkušnje.

Nevidnost pa je le prva obrambna vrsta v trdnjavi karnizma; resnico je nemogoče popolnoma skriti. Ko torej nevidnost neizogibno odpove, sistem potrebuje podporo. Zato nas karnizem uči upravičevati hranjenje z živalmi s prikazovanjem mitov o mesu (in drugih živalskih proizvodih), kot da so dejstva o mesu, tako da promovira tri n-je upravičevanja: to, da jemo živali, naj bi bilo normalno, naravno in nujno. Trije n-ji so institucionalizirani – privzemajo in vzdržujejo jih vse pomembne družbene institucije, od družine do države – in morda ni presenetljivo, da so se v zgodovini nanje vseskozi sklicevali, da bi upravičili druge nasilne in izkoriščevalske ideologije (npr. suženjstvo, moška nadvlada itd.).

Karnizem se brani tudi z izkrivljanjem našega dojemanja mesa in živali, ki jih jemo, da bi se lahko počutili dovolj udobno, da jih zauživamo. Učimo se, na primer, rejene živali pojmovati kot objekte (npr. piščanca omenjamo kot nekaj namesto nekoga) in abstrakcije, ki nimajo individualnosti ali osebnosti (npr. pujs je pujs, in vsi pujsi so enaki), ter v našem mišljenju ustvarjati stroge kategorije, da lahko umestimo zelo različne občutke in načine obnašanja do različnih vrst (npr. meso goveda je odlično, meso psov pa ogabno; krave so za prehrano, psi pa so naši prijatelji).


Obstaja še mnogo drugih obrambnih mehanizmov, ki se prekrivajo in podpirajo te, ki smo jih omenili, vsi pa služijo enemu namenu: blokirati naše zavedanje in empatijo do rejenih živali in proizvodov, pridobljenih iz njihovih teles. Z zavedanjem karnističnih obrambnih mehanizmov pa smo manj občutljivi za njihov vpliv; izstopimo lahko iz sistema in pogledamo na prehranjevanje z živalmi skozi lastne oči in ne skozi objektiv karnizma.



Z dovoljenjem avtorice.
Prevod Veganska Iniciativa


četrtek, 15. september 2011

Vegani - agresivni čudaki ali psihološko čudo?

Etični vegan je oseba, ki se je za veganstvo odločila na podlagi moralnega načela, da živali niso komoditeta, temveč imajo temeljno pravico do življenja, svobode in neizkoriščanja. Tak človek ni zgolj nekdo, ki se prehranjuje vegansko, temveč svoja etična načela aplicira tudi na druga področja, kot so obleka in obutev, čistila in izdelki za osebno nego, način vrtnarjenja, telesne aktivnosti in zabava. Opazi tudi jezikovno diskriminacijo in se je ne poslužuje (ne bo se opisal kot lastnik, temveč skrbnik psa, vrstnih imen kot so krava, svinja, kura ali koza ne uporablja kot žaljivke itd.)

Seveda že s samo prisotnostjo v svetu vsak človek neizogibno povzroča škodo (včasih mu pade mušica v oko, ali pa so žuželke ubite na vetrobranskem steklu vozila, s katerim potuje; tudi z gradnjo hiše ter urejanjem okolice posega v prej obstoječi ekosistem), vendar se etični vegan svojega vpliva na svet, v katerem živi, zaveda in se trudi povzročati kar najmanj škode. To sploh ne pomeni, da je etični vegan lahko samo puščavnik, ki živi v jami, jé le sadje, ki je že odpadlo z drevesa in ne uporablja elektrike, ne nosi oblačil in povsod hodi peš. Vendar bo skrbel za okolje (pa naj bo to recikliranje in pobiranje smeti, izogibanje nepotrebni vožnji z avtom, ali nasprotovanje uporabi škodljivih pesticidov in herbicidov). Ni etičnega vegana, ki bi naduto zagovarjal, da že s tem, ko ne podpira za okolje hudo škodljive živinoreje, stori več kot povprečen človek in zato lahko trati naravne vire ter onesnažuje, kolikor mu srce poželi. Ni etičnega vegana, ki bi nalašč brcal gobe v gozdu, lomil veje dreves ali potratno ravnal s hrano in jo metal v koš. In ni etičnega vegana, ki mu ne bi bilo mar za lačne, diskriminirane, izkoriščane ali trpinčene ljudi.


Ja, tudi ljudje so živali. Tudi ljudje čutijo, ljubijo, žalujejo, si želijo družine, svobode in spoštovanja. Od tod pa izvira globoko zasidran trn. Živimo v svetu, kjer ljudje škodujejo drug drugemu ter izkoriščajo nemočne in se znašajo nad njimi. Večina ljudi na svetu se strinja, da so vojne krute in nepotrebne, da otroci ne smejo delati v tovarnah in da je diskriminacija na osnovi barve kože, las, telesnih lastnosti, invalidnosti, starosti, spola, verske prepričanosti, spolne naravnanosti ali narodnosti neosnovana, napačna in da je to huda oblika psihološkega nasilja. Zapisali smo človekove in otrokove pravice in njihove kršitelje (bolj ali manj uspešno) lovimo, kaznujemo in poskušamo osvestiti. Otroke učimo načela "ne stori drugim, kar ne želiš, da bi drugi storili tebi". In hkrati ljudje na nepredstavljivo nasilne načine izkoriščamo in trpinčimo živali. Zaradi okusa njihovih teles, zaradi želje po njihovi koži, zaradi pohlepa po prostoru, v katerem živijo, zaradi zaslužka, zaradi lastne koristi, iz objestnosti. Oklicujemo se za najvišje razvite, razumne in pravične prebivalce planeta, hkrati pa si pridržujemo pravico, da šibkejšim tudi v odsotnosti dejanske potrebe po tem kratimo najosnovnejše pravice. Uzakonjamo načine dolgotrajnega trpinčenja in čim intenzivnejšega izkoriščanja tistih, ki so drugačni od nas.

Vzemite si nekaj trenutkov in se poskusite vživeti. Predstavljajte si, da ste starš bratov, od katerih starejši do smrti pretepe mlajšega. Predstavljajte si, da živite v družbi, kjer novorojenčke rutinsko umorijo v plinski komori ali jih kar žive zmeljejo, če so napačnega spola. V družbi, kjer otroke zapirajo v koncentracijska taborišča in jih brez anestezije rutinsko kastrirajo, jim režejo ušesa in podobno. V družbi, kjer ženske nasilno oplajajo, da rodijo dojenčke, ki so jim odvzeti po rojstvu, da se lahko drugi polastijo njihovega mleka. V družbi, kjer umoru pravijo šport, načrtnemu mučenju pa znanost. V družbi, kjer tisti, ki imajo moč, izumljajo zmeraj nove načine, kako to moč zlorabiti, tisti nesrečni, ki je nimajo, pa so zaprti v kletkah, ogradah, vklenjeni v okove, do bridke smrti prepuščeni na milost in nemilost tistih, katerih lastnina so, ali pa živijo v stalni nevarnosti. V družbi, kjer je življenje vredno le toliko, kolikor lahko nekdo drug z njim ali njegovim telesom prisluži.
Predstavljajte si vse to in morda boste razumeli, kako težko je etičnemu veganu živeti v družbi in biti del nje. Kako obremenjujoče je razumeti grozljive napake, ki jih počnejo drugi ljudje - ljudje, za katere mu povrhu niti ni vseeno. Ljudje, ki so morda celo njegovi starši ali otroci. Kako frustrirajoče je biti priča temu in hkrati ne imeti moči tega preprečiti. Vedeti, kje in kdaj se dogaja umor in ne smeti tega preprečiti. Videti, kako zlorabljajo otroka in ne smeti posredovati. Vedeti za koncentracijska taborišča, zapore in mučilnice in ne smeti "motiti posesti" ali "ogrožati lastnine".

Etični vegan svoj visoko razviti moralni čut tudi uporabi za razumevanje drugih ljudi. Ve, da si veliko tistih, ki sodelujejo pri zlorabi živali, pred tem zatiska oči. Da jim družba nenehno dopoveduje, da je izkoriščanje drugih normalno, naravno, celo nujno. Da je to obrambni mehanizem, ki omogoča ohranjanje navad, od katerih se ne znajo ločiti. Da je morda nekoč celo sam to verjel in tako ravnal. Kljub temu pa to ne pomeni, da se je s situacijo sprijaznil ali da ne bo znova in znova poskušal razložiti svojim bližnjim, kako grozovite posledice lahko imajo njihova dejanja tako za druge kot za njih same. Ne pomeni, da ne bo poskušal pregovoriti oblasti, da spremenijo zakone, ki ta grozodejstva dovoljujejo. In ne pomeni, da ne bo poskušal ustaviti roke, ki biča nedolžnega.

Če razumemo, v kakšni težki situaciji se je znašel etični vegan, potem najbrž ni lahko razumeti, kako ob traumah, ki jih doživlja, lahko ostane miren, prijazen in navsezadnje pri zdravi pameti. Pa vendar mu to narekujejo ista načela, zaradi katerih spoštuje ne-človeške živali. Zato je smešno izjavljati, da so vegani - prav tisti, ki se zavezujejo k neškodovanju drugim čutečim bitjem - agresivni. In ironično je zahtevati, "naj ima vsak človek pravico jesti, kar želi", saj pravico do izbire vrste hrane zahtevajo prav tisti, ki brez pomisleka kratijo temeljno pravico do življenja, svobode in neizkoriščanja tistih, katerih telesa jedo.
Kadar pa kakemu veganu res popustijo živci in kratiteljem pravic drugih očita krutost, ali celo zastavi lastno svobodo, ko v želji, da reši nedolžno življenje, posega v lastnino drugega, se moramo vprašati, kako težka je njegova stiska in kako močna njegova želja po zaščiti nemočnega pred trpljenjem, da je to storil. In če še vedno menite, da so vegani zgolj samovšečneži, katerih edini namen je uveljaviti svoj prav, pomislite na to, da bi se vegani postavili tudi za vas, če bi vam nemočnim kdo povzročal trpljenje, vas zasužnjil, zlorabljal in izkoriščal.

četrtek, 08. september 2011

21-dnevni uvod v vegansko prehrano

Zdravniško združenje za odgovorno medicino (Physicians Committee for Responsible Medicine) je pripravilo veliko akcijo, s katero želijo ljudem olajšati prehod na vegansko prehrano, hkrati pa nudijo veliko informacij o primerno sestavljenih jedilnikih, zdravstvenih prednostih rastlinske prehrane ter nasvete glede nakupovanja, prehranjevanja zunaj doma itd. Dr. Neal Barnard v seriji kratkih webcastov spremlja potek tritedenskega prehoda na rastlinsko prehrano in poskrbi za spodbudo.


Vsi posnetki se nahajajo tukaj:

Akcija je zelo dobro zasnovana in poleg primera jedilnika ter receptov v pisni in video obliki vključuje še cel nabor dogodkov in prispevkov, vsak dan predstavijo tudi drugo znano osebnost, ki deli svoje izkušnje z rastlinsko prehrano. Do sedaj so se že predstavili igralka Alicia Silverstone, NBA košarkar John Salley, zdravnik Dr. Esselstyn ter pisateljica kuharskih knjig Alex Jamieson (celoten seznam http://pcrm.org/kickstartHome/messages/archive.cfm).

Veliko ljudi je sledilo pobudi in so ponedeljek, 5. september, izbrali za začetek 21-dnevnega veganskega izziva. Če ste zamudili, nič hudega. Začnite jutri, ali pa naslednji ponedeljek! NI TEŽKO, ZMOGLI BOSTE IN NIČESAR NE MORETE IZGUBITI! Vsakodnevno spremljanje http://pcrm.org/kickstartHome/ bo pa poskrbelo za stalno motivacijo.

Da bi olajšali prve korake, smo prevedli vzorčni jedilnik za prve tri dni:

Ponedeljek

Zajtrk: Ovseni kosmiči z jabolki in cimetom

Skodelica ovsenih kosmičev, 2/3 skodelice zgoščenega jabolčnega soka, 1 1/3 skodelice vode, pol žličke mletega cimeta.

Vse premešamo v majhnem loncu in na majhnem ognju pokrito kuhamo 3 minute. Pustimo stati še 3 minute pred serviranjem. Po želji vmešamo pest rozin ali brusnic. Sestavin je dovolj za 2 obroka, zato lahko polovico prihranimo za sredo.

Kosilo: Kuskusova solata in juha iz korenja in rdeče paprike

Kuskusova solata: v večjem loncu zmešamo 1 1/2 skodelice polnozrnatega kuskusa z dvema skodelicama vrele vode in pustimo stati 5-10 minut. Primešamo zelenjavo: 3-4 nasekljane mlade čebule, 1 na koščke narezano rdečo papriko, 1 nariban korenček, 1-2 skodelici tanko narezanega rdečega zelja, 1/2 nasekljanega peteršilja, 1/2 skodelice zlatih rozin ali nasekljanih suhih marelic. V majhni posodi posebej zmešamo sok ene limone, 1/4 skodelice kisa, 1 žlico olivnega olja, 1 žličko curryja v prahu in 1 1/2 žliščke soli. Prelijemo čez solato in premešamo. Nastane dovolj za 8 porcij!

Juha: 1 nasekljano čebulo in 6 drobno narezanih korenčkov v dveh skodelicah vode ali zelenjavne jušne osnove na majhnem ognju kuhamo 20 minut. Medtem v ponvi, v pečici (gril) ali celo na odprtem ognju pečemo 2 celi rdeči papriki, dokler koža počrni. V pokriti posodi jih pustimo stati 15 minut, nato s prsti olupimo kožo, odstranimo semena in papriko skupaj z dvema skodelicama sojinega mleka dodamo juhi, ki jo zmešamo s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku. Nazadnje dodamo 2 žlički limoninega soka, 1/2 žličke soli, 2 žlički balzamičnega kisa in 1/4 žličke sveže mletega popra ter juho ponovno segrejemo. Nastale juhe je dovolj za 4 porcije.

Malica: košček kruha ali jabolko, banana

Večerja: Solata Hoppin' John in Hitro zelje

Solata Hoppin' John: 2 skodelici kuhanega črnega fižola, 1 1/2 skodelice kuhanega rjavega riža, 1/2 skodelice drobno narezane mlade čebule, 1 steblo nasekljane zelene, 1 na koščke narezan paradižnik in 2 žlici nasekljanega peteršilja premešamo v skledi. Začinimo z 1/4 skodelice limoninega soka, 1 žlico olivnega olje, 1/4 žličke soli in 1-2 strokoma česna ter serviramo ohlajeno.

Hitro zelje: zelje narežemo na trakove (za 4 porcije potrebujemo 6-8 skodelic narezanega zelja) in ga v 1/2 skodelice vode dušimo približno 5 minut, da se zmehča. Poškropimo z dvema žličkama kisa, serviramo toplo.


Torek

Zajtrk: žitarice z rastlinskim mlekom po vaši izbiri, banana in jagodičevje

Kosilo: Veganski burger

Kupljen veganski burger s polnozrnatim kruhom in zeleno solato, paradižnikom, čebulo in gorčico in juha (od prejšnjega dne)

Malica: nemastna pokovka, potresena s curryjem v prahu ali jedilnim kvasom

Večerja: Kuskusova solata (od prejšnjega dne) in Fižol in zelenjava po južnjaško

Fižol in zelenjava po južnjaško: za 4 porcije v večji ponvi premešamo 1 skodelico rastlinske jušne osnove ali vode z 1/2 žličke strtega česna, nato v ponev naložimo 3 skodelice kuhanega fižola, na vrh pa 4 skodelice narezanega zelja. Na majhnem ognju kuhamo 15-20 minut, nato dodamo 1 žlico olivnega olja in po okusu začinimo s soljo, poprom in Tabascom.


Sreda

Zajtrk: Ovseni kosmiči z jabolki in cimetom (od ponedeljka)

Kosilo: Humus in veganski sendvič

Humus: konzerva čičerike ali garbanzo fižola, 2 žlici tahinija, 1/4 skodelice limoninega soka, 3 nasekljane mlade čebule, 1 žlica nasekljanega česna, 1 žlička mlete kumine, 1/2 žličke popra in po želji 1/2 skodelice pečene rdeče paprike - vse sestavine z mešalnikom zmešamo v gladek namaz.

Veganski sendvič: polnozrnat kruh namazan s humusom in obložen z zelenjavo po vaši izbiri.

Malica: Sojin jogurt in jagodičevje

Večerja: Gosta juha z lečo

Gosta juha z lečo: za 10 porcij v večjem loncu premešamo 1 skodelico posušene leče, 1 nasekljano čebulo, 2 narezani stebli zelene, 4 strte stroke česna, 1 žličko cele ali 1/2 žličke mlete kumine in 8 skodelic vode ali zelenjavne jušne osnove. Zavremo in na majhnem ognju kuhamo približno 50 minut. Primešamo 1/2 skodelice kuskusa, skodelico narezanega paradižnika, 1 1/2 žličke curryja v prahu in po okusu začinimo s soljo in poprom ter kuhamo še 10 minut.

Kot priloga preostala kuskusova solata ali mešana solata po želji.


Vir: