ponedeljek, 14. november 2011

Karnizem za meso-jedce

Večina izmed nas, ki smo že od malega jedli meso, se ne zaveda, da vsakič, ko sedemo k jedi, delujemo v skladu z nevidnim sistemom prepričanj, ki je vplival na oblikovanje našega mišljenja, izbir, občutkov in obnašanja. Ne zavedamo se, kako smo bili pogojevani jesti živali, ne da bi pomislili na posledice naših odločitev za nas ali za druge, ali se sploh ovedli, da odločamo. Ta nevidni sistem prepričanj, karnizem, je ustvaril iluzijo, da so naše odločitve pri zauživanju mesa svobodne. A karnizem je zasnovan tako, da humanim ljudem omogoča soudeležbo pri nehumanih dejavnostih, ne da bi se zavedali, kaj počnejo, in da blokira naše zavedanje, tako da nevede delujemo proti našim lastnim interesom ter interesom drugih. Če jeste meso, potem morate in zaslužite poznati resnico o karnizmu, da se boste lahko svobodno odločali, saj brez zavedanja ni svobodne izbire.

Kako karnizem vpliva na vas in vaš svet

Prehranjevanje je ena naših najpogostejših in najpomembnejših dejavnosti. Naša izbira hrane ima neposreden in močan vpliv na naše telo in um, na druge ljudi, na milijarde živali in na naš planet:

  • Uživanje živalskih izdelkov je danes v zahodnem svetu vodilni vzrok nekaterih najbolj resnih bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja, diabetesom in rakom. Ameriško dietetično združenje zagovarja rastlinsko prehrano ne le kot ustrezno, temveč celo bolj zdravo od karnistične.
  • Živalski proizvodi na naših krožnikih vsebujejo nevarne kemikalije, med drugim arzen, amoniak in živo srebro; zdravila, kot so sintetični hormoni in antibiotiki, ki lahko povzročijo na zdravila odporne infekcije; ter pesticide in velike količine fekalij.

  • Živali, katerih telesa izkoriščamo za meso, jajca in mlečne izdeke, živijo in umrejo v bedi in trpljenju. Rojene so v velikanskih, umazanih, prenatrpanih tovarnah, ki so pogosto brez oken; materam jih odvzamejo kmalu po rojstvu; brez anestetikov jih kastrirajo, jim režejo kljune in rogove ter jih žigosajo; milijone samic celo njihovo življenje nasilno osemenjujejo v “posiljevalnih stajah”. Te živali pokončajo na neusmiljenem tekočem traku za razstavljanje, s tempom, pri katerem je živali nemogoče temeljito omamiti – tako da se mnogim vklenenjenim in obešenim “pušča kri” pri polni zavesti – nato, če preživijo puščanje krvi, se jih še žive vrže v vrelo vodo. Vsak obrok, ki vsebuje živali, dejansko prihaja od čutečega bitja, ki je živelo in umrlo v agoniji.
  • Čeprav so znanstveniki pokazali, da ribe in druge morske živali čutijo bolečino, se vsako leto milijarde teh bitij, ki so natrpana v prepolnih bazenih, bogatih s paraziti, bakterijami ter zdravili in kemikalijami za nadzor bolezni, brutalno pokolje za človeško porabo. “V divjini ujete” morske živali prav tako neznosno trpijo, prekomerno ribarjenje pa je odgovorno za poškodbe ali smrt 30 milijonov ton nenamerno ujetih morskih živali (delfinov, ptic, želv itd.) letno in za dejstvo, da je 70% svetovne populacije rib ali popolnoma izkoriščene ali uničene.
  • Živalsko kmetijstvo je med najpomembnejšimi povzročitelji nekaterih nabolj kritičnih okoljskih težav 21. stoletja, ki obsegajo onesnaževanje vode, krčenje gozdov, erozijo, izumiranje vrst, uničenje biotske raznolikosti oceanov, emisije toplogrednih plinov, pomanjkanje čiste vode in kopičenje kemičnih odpadkov. Združeni narodi so pred kratkim izdali poročilo, v katerem pozivajo h globalnemu prehodu na vegansko prehrano kot ključnemu ukrepu proti okoljski krizi.
  • Pogoji v (ameriških) tovarnah za pakiranje mesa in v klavnicah so tako nevarni in nasilni, da po mnenju organizacije Human Rights Watch kršijo osnovne človeške pravice.
  • Da bi lahko jedli meso in izločke nekoč živega bitja, se moramo psihološko in čustveno odklopiti od resnice naše izkušnje. Naša čustva in resnične misli morajo otopeti, da lahko blokiramo svoje zavedanje (t.j. misliti moramo, da jemo “meso” in ne mrtve živali) in empatijo do živali, ki je postala naša hrana – zavedanje in empatija pa sta sestavni del našega dojemanja sebe.
  • Kadar jemo živali, ne spoštujemo svoje lastne integritete. Integriteta je povezanost naših vrednot in ravnanja. Za večino od nas, naš sistem temeljnih vrednot ne dopušča neupravičenega nasilja do drugih čutečih bitij, tako da takrat, ko uživamo izdelke iz njihovih teles, delujemo v nasprotju z našimi najglobljimi vrednotami.

Karnizem je dominanten, utrjen sistem; v dobrem in slabem smo vsi udeleženci v tem sistemu. Naša izbira ni, ali naj sodelujemo, temveč, kako naj sodelujemo. Z zavedanjem karnizma lahko izberemo, da smo aktivne priče in ne pasivni gledalci, da smo informirani potrošniki in usposobljeni državljani. Z zavedanjem lahko izberemo tisto, kar je v najboljšem interesu nas samih, živali in našega planeta, ter živimo bolj pristno in svobodno izbrano življenje.

Z dovoljenjem avtorice.
Prevod Veganska Iniciativa, oktobra 2011.





Vir:

Ni komentarjev:

Objavite komentar